Nefunkcionalnost demokracije v vsakdanjem življenju

Sprejmimo tezo, da je v ekonomsko-politično sferi demokracija najbolj optimalen način urejanja odnosov. Morda se vsi ne strinjajo, zgodovinsko gledano je vsekakor bilo dovolj poskusov, ki so in še vedno skušajo dokazati nasprotno. Pa vendar, recimo, da je tako.

A upam si reči, da je v mnogo vsakdanjih odnosih demokracija pravzaprav vir vsega zla. Poglejmo primer.

Recimo, da imamo tri osebe, ki so na nedeljski dan same sebi prepuščene temu, da si organizirajo užitno in hranljivo kosilo. Ena izmed teh oseb se že dopoldne javi, da za kosilo pripravi recimo solato in krompir (na katerikoli način pač). Druga oseba se s tem strinja, tretja je za celotno stvar dokaj nezainteresirana in ji je vseeno - če ji kosila ne bo noben porinil pod nos, si bo naročila pico in stvar bo zaključena.

Ko prvi dve osebi postaneta lačni, ena izmed njiju (ne tista, ki se je prej javila, da pripravi kosilo) začne brskati po hladilniku in omarah in išče, kaj bi skuhali. Oseba, ki se je že prej javila, da bo kosilo skuhala, začudeno gleda in sprašuje: "Pa sej, a nismo že zmenjeni, kaj bomo jedli?" Druga oseba še kar naprej brska in očitno prejšnega dogovora nima v spominu. Nato se kar naenkrat zbudi tudi tretja oseba (ki je bila poprej popolnoma nezainteresirana za karkoli, remember) in reče: "Pa sej lahko vzamemo kej iz skrinje in prpravmo." Kar prazaprav pomeni: "Upam, da mi kej skuhajo in pokličejo, ko bo narejeno, ker naročilo pice kar dolgo traja." Poleg tega ji verjetno ne gre v glavo, da se morajo stvari iz zamrzovalne skrinje prej še odtajati.

Oseba, ki je mislila, da bo vsem naredila uslugo, če ostalima pripravi kosilo (in se glede tega z njima prej demokratično posvetuje), ima na tej točki že vsega čez glavo in začne ostalima težiti, kako grozno neorganizirano se lotevata vsega skupaj. Na koncu se prvi dve osebi vseeno odpravita do bližnje trgovine, kjer prva oseba izsili svoje in kupi solato in krompir.

Ne le, da demokracija v takem primeru ni opravila svoje naloge, povzročila je nekaj slabe volje in rezkih besed, poleg tega pa so vse tri osebe ostale na začetni točki. Situacija bi bila popolnoma enaka, če bi prva oseba že v štartu brez vednosti ostalih dve skuhala, kar ji je padlo na pamet in ostali dve povabila k mizi, ko bi bila stvar gotova.

P.S.: primer je, recimo da, hipotetičen in namigovanja, da je prva oseba preveč trmasta in prehitro užaljena, kategorično zavračamo v tem hipotetičnem primeru :)